
Snowstorm Serenades: Poetry's Power to Unite
FluentFiction - Slovenian
Loading audio...
Snowstorm Serenades: Poetry's Power to Unite
Sign in for Premium Access
Sign in to access ad-free premium audio for this episode with a FluentFiction Plus subscription.
Matej je sedel ob oknu v starem dijaškem domu, visoko nad zasneženimi strehami Ljubljane.
Matej sat by the window in the old student dormitory, high above the snow-covered roofs of Ljubljana.
Zunaj je snežno neurje divjalo že dva dni.
Outside, a snowstorm had been raging for two days.
Vse je bilo tiho in mirno, kot v pravljici, vendar v notranjosti domačnosti ni bilo.
Everything was silent and peaceful, like in a fairy tale, but inside there was no sense of coziness.
Matej je bil zadržan.
Matej was reserved.
Pisal je poezijo, a tega ni delil z nikomer.
He wrote poetry, but he didn't share it with anyone.
To je bila njegova skrivnost.
It was his secret.
Vsak dan je gledal preko okna, opazoval, kako snežinke padajo na ulico.
Every day, he looked out the window, watching the snowflakes fall onto the street.
V svojem zvezku je zapisoval misli, ki so mu prihajale na pamet.
In his notebook, he jotted down thoughts that came to mind.
Notri so se zbrali ostali dijaki.
Inside, the other students gathered.
Ema je bila vedno dobra organizatorka in je poskušala ohranjati red.
Ema was always a good organizer, trying to maintain order.
Nik, nasprotno, je bil vedno glasen in poln energije.
Nik, on the other hand, was always loud and full of energy.
Toda zdaj je bil Nemiren.
But now he was restless.
Hrana je začela pojemati in vsi so bili zaskrbljeni.
Food was beginning to run low, and everyone was worried.
"Moramo nekaj storiti," je dejal Nik.
"We need to do something," Nik said.
"Tako ne moremo.
"We can't go on like this."
"Matej je vstal, srce mu je utripalo močno.
Matej stood up, his heart pounding heavily.
"Imam idejo," je previdno rekel.
"I have an idea," he said cautiously.
"Rad bi prebral nekaj svojega.
"I'd like to read something of mine."
"Ema in Nik sta ga presenečeno pogledala.
Ema and Nik looked at him in surprise.
"Poetry?
"Poetry?"
" je vprašala Ema.
asked Ema.
"Seveda.
"Of course."
"Matej se je ozrl po vseh zbrani.
Matej looked around at everyone gathered.
Njegove roke so se tresle, ko je odprl svoj zvezek.
His hands trembled as he opened his notebook.
Začel je recitirati pesem o zimi in prijateljstvu, o tem, kako lahko tudi najhladnejše nevihte prinesejo nekaj topline, če si ljudje pomagajo.
He began to recite a poem about winter and friendship, about how even the coldest storms can bring some warmth if people help each other.
V prostoru je zavladala tišina.
A silence enveloped the room.
Počasi so se vsi umirili.
Slowly, everyone calmed down.
Ko je Matej končal, ga je za trenutek obdajala tišina.
When Matej finished, there was a moment of silence around him.
Nato so ploskali.
Then they applauded.
"To je bilo lepo," je rekla Ema in se mu nasmehnila.
"That was beautiful," said Ema, smiling at him.
Nik je pokimal.
Nik nodded.
"To potrebujemo.
"That's what we need.
Upanje.
Hope.
Prijateljstvo.
Friendship."
"Matejova poezija je združila skupino.
Matej's poetry united the group.
Pogovarjali so se o svojih strahovih, sanjah in smehu.
They talked about their fears, dreams, and laughter.
Prijateljstvo je raslo v času, ko so čakali, da pajčevina neviht naravno spusti.
Friendship grew in the time while they waited for the storm's web to naturally subside.
Po nekaj dnevih je veter ugasnil.
After a few days, the wind died down.
Vsi so gledali skozi okno, opazovali, kako sneg umirjeno pobeli mesto dalje.
Everyone watched through the window, observing how the snow tranquilly blanketed the city further.
Matej je zdaj stal med prijatelji.
Matej now stood among friends.
Zaupanje in toplina sta sijala.
Trust and warmth shone bright.
Ko se je vse vrnilo v normalno stanje, je Matej vedel: ni več sam.
When everything returned to normal, Matej knew: he was no longer alone.
Občutek pripadnosti in prijateljstva je pomenil svet.
The sense of belonging and friendship meant the world.
Tako se je zakopana zima razjasnila v pomlad novih vezi.
Thus, the buried winter cleared into a spring of new connections.