FluentFiction - Slovenian

Snowstorm Serenades: Poetry's Power to Unite

FluentFiction - Slovenian

14m 34sJanuary 30, 2026
Checking access...

Loading audio...

Snowstorm Serenades: Poetry's Power to Unite

1x
0:000:00

Sign in for Premium Access

Sign in to access ad-free premium audio for this episode with a FluentFiction Plus subscription.

View Mode:
  • Matej je sedel ob oknu v starem dijaškem domu, visoko nad zasneženimi strehami Ljubljane.

    Matej sat by the window in the old student dormitory, high above the snow-covered roofs of Ljubljana.

  • Zunaj je snežno neurje divjalo že dva dni.

    Outside, a snowstorm had been raging for two days.

  • Vse je bilo tiho in mirno, kot v pravljici, vendar v notranjosti domačnosti ni bilo.

    Everything was silent and peaceful, like in a fairy tale, but inside there was no sense of coziness.

  • Matej je bil zadržan.

    Matej was reserved.

  • Pisal je poezijo, a tega ni delil z nikomer.

    He wrote poetry, but he didn't share it with anyone.

  • To je bila njegova skrivnost.

    It was his secret.

  • Vsak dan je gledal preko okna, opazoval, kako snežinke padajo na ulico.

    Every day, he looked out the window, watching the snowflakes fall onto the street.

  • V svojem zvezku je zapisoval misli, ki so mu prihajale na pamet.

    In his notebook, he jotted down thoughts that came to mind.

  • Notri so se zbrali ostali dijaki.

    Inside, the other students gathered.

  • Ema je bila vedno dobra organizatorka in je poskušala ohranjati red.

    Ema was always a good organizer, trying to maintain order.

  • Nik, nasprotno, je bil vedno glasen in poln energije.

    Nik, on the other hand, was always loud and full of energy.

  • Toda zdaj je bil Nemiren.

    But now he was restless.

  • Hrana je začela pojemati in vsi so bili zaskrbljeni.

    Food was beginning to run low, and everyone was worried.

  • "Moramo nekaj storiti," je dejal Nik.

    "We need to do something," Nik said.

  • "Tako ne moremo.

    "We can't go on like this."

  • "Matej je vstal, srce mu je utripalo močno.

    Matej stood up, his heart pounding heavily.

  • "Imam idejo," je previdno rekel.

    "I have an idea," he said cautiously.

  • "Rad bi prebral nekaj svojega.

    "I'd like to read something of mine."

  • "Ema in Nik sta ga presenečeno pogledala.

    Ema and Nik looked at him in surprise.

  • "Poetry?

    "Poetry?"

  • " je vprašala Ema.

    asked Ema.

  • "Seveda.

    "Of course."

  • "Matej se je ozrl po vseh zbrani.

    Matej looked around at everyone gathered.

  • Njegove roke so se tresle, ko je odprl svoj zvezek.

    His hands trembled as he opened his notebook.

  • Začel je recitirati pesem o zimi in prijateljstvu, o tem, kako lahko tudi najhladnejše nevihte prinesejo nekaj topline, če si ljudje pomagajo.

    He began to recite a poem about winter and friendship, about how even the coldest storms can bring some warmth if people help each other.

  • V prostoru je zavladala tišina.

    A silence enveloped the room.

  • Počasi so se vsi umirili.

    Slowly, everyone calmed down.

  • Ko je Matej končal, ga je za trenutek obdajala tišina.

    When Matej finished, there was a moment of silence around him.

  • Nato so ploskali.

    Then they applauded.

  • "To je bilo lepo," je rekla Ema in se mu nasmehnila.

    "That was beautiful," said Ema, smiling at him.

  • Nik je pokimal.

    Nik nodded.

  • "To potrebujemo.

    "That's what we need.

  • Upanje.

    Hope.

  • Prijateljstvo.

    Friendship."

  • "Matejova poezija je združila skupino.

    Matej's poetry united the group.

  • Pogovarjali so se o svojih strahovih, sanjah in smehu.

    They talked about their fears, dreams, and laughter.

  • Prijateljstvo je raslo v času, ko so čakali, da pajčevina neviht naravno spusti.

    Friendship grew in the time while they waited for the storm's web to naturally subside.

  • Po nekaj dnevih je veter ugasnil.

    After a few days, the wind died down.

  • Vsi so gledali skozi okno, opazovali, kako sneg umirjeno pobeli mesto dalje.

    Everyone watched through the window, observing how the snow tranquilly blanketed the city further.

  • Matej je zdaj stal med prijatelji.

    Matej now stood among friends.

  • Zaupanje in toplina sta sijala.

    Trust and warmth shone bright.

  • Ko se je vse vrnilo v normalno stanje, je Matej vedel: ni več sam.

    When everything returned to normal, Matej knew: he was no longer alone.

  • Občutek pripadnosti in prijateljstva je pomenil svet.

    The sense of belonging and friendship meant the world.

  • Tako se je zakopana zima razjasnila v pomlad novih vezi.

    Thus, the buried winter cleared into a spring of new connections.