
Secrets and Friendship: An Afternoon in Tivoli Park
FluentFiction - Slovenian
Loading audio...
Secrets and Friendship: An Afternoon in Tivoli Park
Sign in for Premium Access
Sign in to access ad-free premium audio for this episode with a FluentFiction Plus subscription.
Tivoli Park je bil poln življenja.
Tivoli Park was full of life.
Skozi drevesa so se prebijali sončni žarki in osvetljevali lepo urejene poti.
Sunrays pierced through the trees, illuminating the well-maintained paths.
Mateja, Luka in Nina so se smejali in uživali v vročem popoldnevu poznega poletja.
Mateja, Luka, and Nina laughed and enjoyed the hot late summer afternoon.
Trije prijatelji so se mudili na travnati jasi, obdani z raznobarvnimi cvetlicami, iz katerih je lahno zavel vonj po pelodu.
The three friends lingered on a grassy field, surrounded by colorful flowers, from which a gentle scent of pollen wafted.
"Kako lepo je tukaj," je rekla Mateja, medtem ko je sedela na odeji in pogledovala proti obloku, kjer so se v daljavi videle zasnežene Alpe.
"How beautiful it is here," said Mateja, sitting on a blanket and gazing toward the arch where the snowy Alps could be seen in the distance.
Luka se je nasmehnil.
Luka smiled.
"Res je.
"It truly is.
Tivoli Park je najboljše mesto za sprostitev.
Tivoli Park is the best place to relax."
"Toda Matejo je potihoma skrbelo nekaj drugega.
But Mateja was quietly worried about something else.
Že nekaj časa je čutila znano srbenje v nosu.
She had been feeling a familiar itch in her nose for some time.
Občutki so postali močnejši, a ni hotela pokvariti dneva s svojimi težavami.
The sensations were getting stronger, but she didn't want to ruin the day with her troubles.
"Nina, ti si prinesla sendviče?
"Nina, did you bring sandwiches?"
" je vprašal Luka, lonec zabave pa je preplavil njihov pogovor.
asked Luka, the pot of fun overflowing their conversation.
"Seveda!
"Of course!"
" Nina je ponosno izvlekla košaro s prigrizki.
Nina proudly pulled out a basket of snacks.
"Naj vam nahranim želodček!
"Let me feed your stomachs!"
"Mateja je medtem poskušala prezreti rahlo solzenje oči.
Meanwhile, Mateja tried to ignore the slight tearing of her eyes.
Trudila se je misliti na karkoli drugega.
She was trying to think of anything else.
Še vedno ni povedala prijateljem o svoji skrivnosti: pogosto doživlja alergijske reakcije na cvetni prah.
She still hadn't told her friends about her secret: she often experiences allergic reactions to pollen.
Rože okoli nje so bile lepe, pa vendar sovražnik njene sreče.
The flowers around her were beautiful, yet they were the enemy of her happiness.
Mateja se je udobno namestila na odeji, vendar ni mogla več zanikati svojega stanja.
Mateja settled comfortably on the blanket, but she could no longer deny her condition.
Njeno dihanje je postajalo težje.
Her breathing was becoming more difficult.
Naenkrat, ko se je poskušala zasmejati Lukovim šalam, je Matejina reakcija postala precej hujša.
Suddenly, as she tried to laugh at Luka's jokes, Mateja's reaction became much worse.
Kašljala je in poskušala prikriti paniko.
She coughed and tried to conceal her panic.
To je pritegnilo pozornost njenih prijateljev.
This caught the attention of her friends.
"Mateja, si v redu?
"Mateja, are you okay?"
" je zaskrbljeno vprašala Nina, ki je takoj opazila njen bled obraz.
Nina asked worriedly, immediately noticing her pale face.
Mateja je vedela, da mora končno priznati resnico.
Mateja knew she had to finally admit the truth.
"Mislim, da imam alergijsko reakcijo," je uspela izustiti.
"I think I'm having an allergic reaction," she managed to say.
Brez obotavljanja sta Luka in Nina delovala.
Without hesitation, Luka and Nina sprang into action.
Povila sta odejo in takoj poklicala pomoč.
They wrapped the blanket and immediately called for help.
Nina je nežno objela Matejo in ji obljubila, da bo vse v redu.
Nina gently embraced Mateja and promised her that everything would be fine.
Kmalu je prišla prva pomoč in Mateji pomagala.
Soon, first aid arrived and helped Mateja.
Po nekaj minutah si je že opomogla.
After a few minutes, she already felt better.
Z olajšanjem je zagledala nasmejana obraza svojih prijateljev.
With relief, she saw the smiling faces of her friends.
"Iskreno, hvala vama," je Mateja rekla, ko so se vsi še enkrat usedli pod drevo.
"Honestly, thank you both," Mateja said as they all sat down again under the tree.
"Bilo me je strah, da bom uničila našo zabavo.
"I was afraid I had ruined our fun."
""Nič nisi uničila," jo je pomiril Luka.
"You didn't ruin anything," Luka reassured her.
"Skrbimo zate.
"We care about you.
Vedno se lahko zaneseš na naju.
You can always count on us."
"Tisti dan se Mateja ni počutila šibko.
That day, Mateja didn't feel weak.
Nasprotno, vdihnila si je novo pogum in prijateljstvo.
On the contrary, she breathed in new courage and friendship.
Naučila se je, da ni slabost prositi za pomoč, ko jo potrebuje.
She learned that it's not a weakness to ask for help when you need it.
Prijateljstvo je cvetelo v Tivoli Parku, kjer je Mateja našla ne le zabavo, ampak tudi varen pristan v družbi tistih, ki jih je imela rada.
Friendship blossomed in Tivoli Park, where Mateja found not only fun but also a safe haven with those she loved.