
A Day at Blejskem: Heroism and Heartbeats by the Lake
FluentFiction - Slovenian
Loading audio...
A Day at Blejskem: Heroism and Heartbeats by the Lake
Sign in for Premium Access
Sign in to access ad-free premium audio for this episode with a FluentFiction Plus subscription.
Ana in Matej sta se veselila poletnega dneva pri Blejskem jezeru, ki je bil svetel in topel.
Ana and Matej were looking forward to a summer day at Blejskem jezeru, which was bright and warm.
Jezero je bilo polno obiskovalcev, ki so uživali v krasnem vremenu.
The lake was full of visitors enjoying the beautiful weather.
Voda je bila smaragdno zelena in sijoča pod sončnimi žarki.
The water was emerald green and shimmering under the sun's rays.
Ob vodi so rasla bujna drevesa, na otoku v sredini pa je stala znana cerkvica.
Lush trees grew by the water, and on the island in the middle stood a famous little church.
Ana je sedela na piknik odeji in skrbno pakirala hrano.
Ana was sitting on a picnic blanket, carefully packing food.
Pogledovala je proti jezeru, željna mirnega dne brez težav.
She glanced towards the lake, longing for a peaceful, trouble-free day.
Matej je že plaval v vodi, smejal se je in pozival Ano, naj se mu pridruži.
Matej was already swimming in the water, laughing and urging Ana to join him.
Ana je bila vedno previdna, Matej pa je bil vedno pogumen in divji.
Ana was always cautious, while Matej was always bold and wild.
Kljub temu si je Ana želela biti bolj kot on.
Despite this, Ana wished to be more like him.
Ko sta se za kosilo usedla na piknik odejo, so oblaki oblikovali zanimive vzorce na nebu.
As they sat down for lunch on the picnic blanket, the clouds formed interesting patterns in the sky.
Matej je brez razmišljanja odgriznil sendvič z arašidovim maslom.
Matej took a bite of a peanut butter sandwich without a second thought.
Ana ga je opazovala, počutila se je spokojno.
Ana watched him, feeling serene.
A nek trenutek zatem je Matej začel kašljati.
But a moment later, Matej began to cough.
Njegov obraz je postal rdeč, dihanje oteženo.
His face turned red, and breathing became difficult.
Ana je začutila paniko.
Ana felt panic.
"Matej, si v redu?
"Matej, are you okay?"
" je vprašala s strahom.
she asked with fear.
Njegov odziv je bil nerazločen.
His response was indistinct.
Hitro je razumela, da gre za alergijsko reakcijo.
She quickly realized it was an allergic reaction.
Kljub strahu je Ana vedela, da mora ukrepati.
Despite her fear, Ana knew she had to act.
Pogledala je okoli sebe.
She looked around.
Videla je, kako pili gledajo, eden izmed njih je hitro tekel k njima.
She saw onlookers, one of whom quickly ran over to them.
"Imam epinefrin!
"I have an epinephrine!"
" je zaklical, ko je tekel.
he shouted as he ran.
Ana je prijela injektor in kljub tresočim rokam je znala natančno, kaj mora storiti.
Ana took the injector, and though her hands were shaking, she knew exactly what needed to be done.
Poglobila se je v spomine na branja o prvi pomoči.
She delved into her memories of reading about first aid.
Zbrala je pogum in sledila navodilom.
She gathered her courage and followed the instructions.
Adrenalin ji je preplavil telo, a Matej je postopoma spet začel dihati normalno.
Adrenaline coursed through her body, but Matej gradually started to breathe normally again.
Po nekaj minutah je prispela zdravniška pomoč.
After a few minutes, medical help arrived.
Mateja so pregledali in mu ponudili nadaljnjo oskrbo.
They examined Matej and offered him further care.
Ana je končno uspela spet dihati.
Ana finally managed to breathe again.
Utapljajoč se v olajšanju in veselju, je sedela ob njem.
Awash in relief and joy, she sat beside him.
Ko je popoldne prešlo v večer, se je Ana ozrla proti cerkvici na otoku.
As the afternoon turned into evening, Ana looked toward the little church on the island.
Ozrla se je proti Mateju, ki je bil še vedno omamljen, vendar se je zahvaljujoč njej počasi okreval.
She glanced at Matej, who was still dazed but, thanks to her, was slowly recovering.
Ana je spoznala, da je kljub svoji previdnosti lahko pogumna, kadar je potrebno.
Ana realized that despite her caution, she could be brave when needed.
Z občutkom, da se lahko zanese nase, je pogledala prihodnje dneve z novim optimizmom in malce več Matejeve pustolovske duše.
With a sense of self-reliance, she looked at the coming days with new optimism and a bit more of Matej's adventurous spirit.