
Rekindling Bonds: A Sibling Reunion by Bled Lake
FluentFiction - Slovenian
Loading audio...
Rekindling Bonds: A Sibling Reunion by Bled Lake
Sign in for Premium Access
Sign in to access ad-free premium audio for this episode with a FluentFiction Plus subscription.
Mateja je sedela na klopci ob Blejskem jezeru.
Mateja was sitting on a bench by Bled Lake.
Spomladanski zrak je bil poln življenja, ptiči so prepevali, cvetlice so cvetele.
The spring air was full of life; birds were singing, flowers were blooming.
Sprehod ob jezeru ji je pomagal razmisliti.
A walk by the lake helped her think.
Po letih življenja v tujini, se je končno vrnila domov.
After years of living abroad, she had finally returned home.
Potrebovala je mir, da je zbrala pogum za srečanje z bratom Goranom.
She needed peace to muster the courage to meet her brother Goran.
Goran je prišel točno ob dogovorjeni uri.
Goran arrived exactly at the agreed-upon time.
"Živjo, Mateja," je rekel, ko se je približal.
"Hello, Mateja," he said as he approached.
Njegov glas je bil topel, vendar s pridihom zadržanosti.
His voice was warm but with a touch of reserve.
"Hvala, ker si prišla."
"Thank you for coming."
Mateja se je nasmehnila in naredila prostor na klopci.
Mateja smiled and made room on the bench.
"Tudi ti, Goran," je odgovorila.
"You too, Goran," she replied.
Bila je živčna, a hkrati srečna, da ga vidi.
She was nervous, yet happy to see him.
Dolgo sta se nista videla, a v mislih je vedno upala, da se bodo njune poti enkrat spet srečale.
They hadn't seen each other for a long time, but in her mind, she always hoped that their paths would cross again.
Občudovala sta jezero.
They admired the lake.
Drobni čolni so bili zasidrani ob obali, obiskovalci so uživali v sprehodih.
Small boats were anchored by the shore, and visitors were enjoying the walks.
Praznovali so prvi maj, mednarodni praznik dela, s stojnicami in majhnimi zastavicami.
They were celebrating May Day, International Workers' Day, with stalls and small flags.
"Kako si?" jo je vprašal Goran.
"How are you?" Goran asked her.
"Pogrešali smo te."
"We've missed you."
"Vem," je odgovorila Mateja, "in oprosti..."
"I know," Mateja answered, "and sorry..."
Njene misli so se vrtele okoli občutkov krivde.
Her thoughts swirled around feelings of guilt.
"Vzelo mi je preveč časa, da sem tu."
"It took me too long to be here."
Goran je bil dolgo časa tiho.
Goran was silent for a long time.
Njegova ljubezen do družine je bila močna.
His love for family was strong.
Sestre je pogrešal vsak dan, vendar je vedno verjel v njeno odločnost in strast do umetnosti.
He missed his sister every day but always believed in her determination and passion for art.
"Razumem, zakaj si šla," je končno rekel.
"I understand why you left," he finally said.
"Ampak zdi se mi čudno, da smo si tako oddaljeni."
"But it seems strange that we have been so distant."
Lahka sapica je premikala veje dreves.
A gentle breeze moved the tree branches.
Mateja je globoko vdihnila, pogumno zavrtela misli skozi njeno glavo.
Mateja took a deep breath, bravely turning the thoughts through her mind.
"Želim se povezati s teboj," je rekla.
"I want to connect with you," she said.
"Biti bližje."
"To be closer."
Goran je pokimal.
Goran nodded.
"Tudi jaz. Vesel sem, da si tu," je priznal.
"Me too. I'm glad you're here," he admitted.
Njegova zamere so se topile, kot sneg pod spomladanskim soncem.
His resentments melted away, like snow under the spring sun.
"Ampak bomo morali delati na tem. Zame si vedno bila pomembna."
"But we'll have to work on this. You've always been important to me."
Obešen na zamisel, da obnovita svoj odnos, je Mateja našla novo odločnost.
Holding onto the idea of renewing their relationship, Mateja found new resolve.
"Se bomo več srečevali?" je vprašala s pričakovanjem v očeh.
"Will we meet more often?" she asked with anticipation in her eyes.
"Seveda," je odgovoril Goran in ji ponudil roko.
"Of course," Goran replied and offered her his hand.
"Naj bo danes le začetek."
"Let today be just the beginning."
Skozi dan sta se sprehajala ob jezeru, delila zgodbe, smeh in spomine.
Throughout the day, they walked by the lake, sharing stories, laughter, and memories.
Mateja je čutila, kako se v njej prebuja občutek pripadnosti.
Mateja felt a sense of belonging awakening in her.
Goran pa je cenil Matejino odločnost in pogum.
Goran appreciated Mateja's determination and courage.
Bil je čas za novo poglavje njunega bratstva.
It was time for a new chapter in their sibling bond.
Ko se je dan prevešal v večer, so se odpravili proti domu z obljubo, da bodo večkrat skupaj.
As the day turned into evening, they headed home with the promise to be together more often.
Blejsko jezero je postalo simbol za novo poglavje, nov začetek.
Bled Lake became a symbol for a new chapter, a new beginning.
Mateja in Goran sta znova našla mir in začetek ponovne povezanosti.
Mateja and Goran found peace once more and the start of renewed connection.